Slovesnost svete birme v naši župniji

Sobota, 25. aprila 2026, je bila za našo župnijo res poseben in prazničen dan. Tega dne je 19 veroučencev, 12 fantov in 7 deklet, prejelo zakrament svete birme in s tem stopilo korak naprej na svoji poti vere. Slovesno bogoslužje je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je birmancem v nagovoru položil na srce, naj pogumno živijo svojo vero in ostanejo odprti za delovanje Svetega Duha v vsakdanjem življenju. 
Vzdušje v cerkvi je bilo zbrano in slovesno. Med sveto mašo je prepeval KUD »Slavček«, ki je s petjem lepo dopolnil bogoslužje. Poseben trenutek je bil, ko so birmanci stopili pred škofa. V cerkvi se je čutila zbranost in tudi nekaj pričakovanja. Ob koncu maše so se skupaj z botri zbrali pred oltarjem, kjer se je čutilo posebno veselje in ponos. Okolica cerkve in cerkev sama sta bili za ta dan skrbno očiščeni in praznično okrašeni, za kar so poskrbeli starši birmancev ter tako izrazili veselje in hvaležnost ob pomembnem dogodku v življenju svojih otrok. Kot župnija smo se tega dne res veselili in z birmanci stopili v ta pomemben trenutek. 
A ta pot se ni začela šele na ta dan. Začela se je že pred leti, skozi verouk in še posebej poglobila v zadnjih dveh letih. Priprava na sveto birmo je bila raznolika in postopna. Birmanci so se udeleževali rednega verouka, opravljali birmanski izpit ter se udeležili tudi duhovne obnove. Spoznavali so verske vsebine, razmišljali o sebi, o veri in o tem, kaj pomeni živeti kot kristjan. Vsak je na svoj način iskal svoj odnos do Boga. Na tej poti sta jih spremljali katehistinji Branka in Renata, sestra Sabina in njena sestra Natalija. Pomemben zgled pa so jim dajali tudi duhovniki. 
Pomemben del priprave je bila tudi birmanska devetdnevnica, ki jo je vodil domači župnik Ludvik Žagar, ter spokorna priprava s sveto spovedjo, kjer so se birmanci skupaj z botri lahko notranje pripravili na prejem zakramenta. Lep in povezovalen trenutek je bil tudi slavilni večer v Cerkljah ob Krki, ki je 10. aprila zbral birmance iz okoliških župnij ter jih nagovoril na nekoliko drugačen način. To je bil čas, ko so se lahko za trenutek ustavili, se umirili in se v molitvi še bolj notranje pripravili na prejem zakramenta.
Vse skupaj pa se v resnici začne doma. V družini. Starši so tisti, ki prvi pokažejo pot in otrokom predstavijo Boga kot Boga ljubezni, Boga, ki čaka, sprejema in ne obsoja. Prav tam otrok prvič začuti, kaj pomeni vera v vsakdanjem življenju. 
Pomemben korak na tej poti je tudi izbira botra. Botri niso le spremljevalci na dan birme, ampak naj bi bili birmancem opora tudi kasneje. So nekdo, ki zna prisluhniti, svetovati in stati ob strani tako v lepih, kot težjih trenutkih. Kot je poudaril tudi g. škof, se za botra prava pot pravzaprav začne šele z birmo. Njihova naloga ni le simbolna, ampak predvsem življenjska.
Slovesnost svete birme nas je kot skupnost znova povezala. Še enkrat smo začutili, kako pomembno je, da stopamo skupaj in se podpiramo. Birma namreč ni konec, ampak začetek poti, na kateri so mladi povabljeni, da svojo vero živijo zavestno, pogumno in odgovorno. 
Naj Gospod spremlja naše birmance na njihovi poti. Naj jih darovi Svetega Duha krepijo v vsakdanjih izzivih in naj vedno znova najdejo oporo v veri, ki je bila na ta dan potrjena z zakramentom svete birme.

Besedilo: Urška Petrič

Fotografije: Foto Rožman